Ameriški dolar se je v sredo, 31. decembra 2025, po objavi ugodnih podatkov o zaposlovanju v Združenih državah Amerike nekoliko okrepil in nadomestil del predhodnih izgub. Kljub temu je valuta v celotnem letu 2025 izgubila več kot devet odstotkov svoje vrednosti, kar predstavlja najslabši letni rezultat po letu 2017. Na gibanje tečaja so skozi celotno leto vplivali predvsem številni rezi obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed), proračunska negotovost ter nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa. Analitiki ocenjujejo, da bi se dolar lahko v prihodnje še dodatno oslabil, če bo novi guverner Feda nadaljeval z agresivnim zniževanjem obrestnih mer. Čeprav so zadnji podatki s trga dela presegli pričakovanja in kratkoročno spodbudili povpraševanje po dolarju, dolgoročni trend ostaja negotov. Trgi se odzivajo predvsem na strukturne spremembe v ameriški fiskalni politiki in pričakovanja glede nadaljnjih monetarnih ukrepov, ki bodo zaznamovali začetek leta 2026.

Bolgarija je kot 21. država v Evropski uniji uvedla evro. Medtem ko predsednica ECB Christine Lagarde obljublja blaginjo, so mnogi Bolgari skeptični glede morebitnih podražitev in vpliva na ostale države evroobmočja. Kljub temu so državljani že ob uvedbi nove valute dvigovali gotovino v evrih. Uvedba evra, skoraj 20 let po vstopu Bolgarije v EU, predstavlja pomemben korak v evropski integraciji, a jo spremljajo pomisleki glede korupcije in stabilnosti države.

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila evrskemu območju kot njegova 21. članica, s čimer se je število Evropejcev, ki uporabljajo skupno valuto, povzpelo na 350 milijonov. Država, ki je članica Evropske unije od leta 2007, je kljub politični krizi izpolnila pogoje za vstop. Strokovnjaki poudarjajo, da bo Bolgarija s tem korakom prešla iz pasivnega opazovalca v aktivno sooblikovalko denarne politike evrskega območja, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo njeno gospodarstvo in olajšalo trgovanje z drugimi članicami. Kljub uradnemu vstopu pa med prebivalstvom vlada precejšnja zaskrbljenost. Številni državljani se spopadajo s strahom pred nenadnim dvigom cen in izgubo kupne moči, kar je pogost pojav ob menjavi valute v novih članicah. Urszula Szczerbowicz, profesorica ekonomije na poslovni šoli Skema, je v analizi izpostavila, da bodo prednosti za bolgarsko gospodarstvo precejšnje, vendar pa bo morala država skrbno nadzirati proces prehoda, da bi preprečila neupravičena podražitev življenjskih stroškov.

Iranska centralna banka je uradno spremenila pravila za izvajanje spletnih plačil in transakcij med bančnimi karticami. Po novem poročanju se je prag za transakcije, ki jih je mogoče opraviti z uporabo statičnega oziroma fiksnega drugega gesla, povišal na 500.000 iranskih rialov. Ta prilagoditev neposredno vpliva na uporabnike spletnega bančništva, saj spreminja zahteve za avtentikacijo pri vsakodnevnih finančnih opravilih. Ukrep je namenjen poenostavitvi manjših plačil, hkrati pa ohranja varnostne protokole za večje zneske, kjer ostaja obvezna uporaba dinamičnih gesel (OTP). Finančne institucije v državi so že prejele navodila za implementacijo teh sprememb v svoje plačilne sisteme. Odločitev banke prihaja v času, ko se iranski finančni sektor nenehno prilagaja tehnološkim potrebam trga in varnostnim izzivom v digitalnem okolju.

Južnokorejska inflacija se je decembra 2025 upočasnila na 2,3 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke manj kot novembra, ko je znašala 2,4 odstotka. Kljub upočasnitvi rasti cen življenjskih potrebščin inflacija že četrti zaporedni mesec ostaja nad dvoodstotnim ciljem, ki ga je določila osrednja banka Bank of Korea (BOK). Podatki državnega statističnega urada kažejo, da so h rasti cen najbolj prispevali hrana, ki se je podražila za 3,6 odstotka, in transportni stroški z 3,2-odstotnim dvigom, medtem ko so se stroški bivanja znižali za tri odstotke. Jedrna inflacija, ki izključuje nihajoče cene hrane in energije, je ostala stabilna pri dveh odstotkih, kar je v skladu s cilji denarne politike. Namestnik guvernerja centralne banke Kim Woong je poudaril, da bodo pozorno spremljali gibanje cen, saj visoki življenjski stroški in šibka nacionalna valuta von otežujejo odločitve o morebitnem nižanju obrestnih mer. Celoletna inflacija v letu 2025 je znašala 2,1 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven v zadnjih petih letih, vendar pritiski zaradi uvoznih cen nafte in nihanja menjalnih tečajev še vedno zahtevajo previdnost regulatorjev.

Južna Koreja je decembra zabeležila upočasnitev rasti cen življenjskih potrebščin, ki je na letni ravni znašala 2,3 odstotka. Podatki južnokorejskega statističnega urada kažejo na rahel upad v primerjavi z novembrom, ko je bila inflacija 2,4-odstotna, kar se sklada z napovedmi ekonomistov. Kljub umirjanju inflacija že četrti zaporedni mesec ostaja nad dvoodstotnim ciljem tamkajšnje centralne banke (Bank of Korea). K upočasnitvi so največ prispevale zmernejše rasti stroškov hrane in splošnih življenjskih stroškov, čeprav so se cene hrane še vedno zvišale za 3,6 odstotka. Transportni stroški so narasli za 3,2 odstotka, medtem ko so se stroški stanovanjskih nepremičnin znižali za tri odstotke. Osnovna inflacija, ki izključuje nihajne cene hrane in energije, je ostala stabilna pri dveh odstotkih, kar je v skladu s cilji centralne banke. Analitiki ob tem opozarjajo, da bi šibka domača valuta von lahko povzročila višje uvozne stroške, kar bi centralni banki otežilo morebitno zniževanje obrestnih mer v bližnji prihodnosti.

Novi zapisniki razkrivajo, da so nekateri uradniki Federal Reserve (Fed) izrazili zadržanost glede nadaljnjega zniževanja obrestnih mer v začetku prihodnjega leta, kar nakazuje na možne ovire pri sprejemanju odločitev o monetarni politiki v prihodnje. Razprave znotraj Fed-a glede obsega in časovnice zniževanja obrestnih mer so postale intenzivnejše, kar odraža previdnost pri sprejemanju odločitev o prihodnji denarni politiki.

Zapisnik decembrskega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je razkril globoka razhajanja med guvernerji glede prihodnje smeri denarne politike Združenih držav Amerike. Člani odbora so se spopadali z nasprotujočimi si kazalniki, saj se država sooča z vztrajno inflacijo na eni strani ter očitnim slabljenjem trga dela na drugi. Čeprav je centralna banka kljub delitvam sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, zapisnik potrjuje, da znotraj institucije ni enotnega mnenja o hitrosti in obsegu nadaljnjih ukrepov. Negotovost na ameriških finančnih trgih se je po objavi zapisnika stopnjevala, kar je indeks Wall Street potisnilo v rdeče številke že tretji trgovalni dan zapored. Vlagatelji so se odzvali na mešane signale, ki kažejo, da Fed nima jasne konsenzualne strategije za leto 2026. Razkol znotraj banke je neposredna posledica pritiska med potrebo po stabilizaciji cen in zaščito zaposlenosti, kar vpliva na globalne kapitalske tokove in vrednost dolarja. Ta nestanovitnost odraža dolgotrajnejše procese prilagajanja ameriškega gospodarstva na post-pandemične inflacijske šoke in geopolitične napetosti.

Svet tujišče centralne banke (BCT) je na seji 30. decembra 2025 sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk, s čimer se je ta znižala na 7 odstotkov. Ukrep bo začel veljati 7. januarja 2026. Hkrati s to spremembo bodo prilagodili tudi obrestne mere za 24-urne posojilne in depozitne olajšave, ki bodo po novem znašale 8 oziroma 6 odstotkov. Odločitev za sprostitev denarne politike sledi obdobju stabilnosti in je namenjena spodbujanju gospodarske aktivnosti v državi. Gre za pomemben premik v strategiji centralne banke, ki je pred tem ohranjala višje ravni obrestnih mer za zajezitev inflacijskih pritiskov. Znižanje stroškov zadolževanja naj bi olajšalo dostop do kapitala tako za podjetja kot za gospodinjstva, kar predstavlja odziv na trenutne makroekonomske razmere v regiji Magreba.

Sirija bo z novim letom 2026 uvedla novo valuto, s katero bo zmanjšala število ničel na bankovcih, s ciljem stabilizacije gospodarstva, ki ga je prizadela vojna. Guverner centralne banke, Abdulkader Husrieh, je objavil podrobnosti o izvajanju nove valute. Ta poteza je del širših gospodarskih reform po padcu dolgoletne diktature Bašarja al-Assada.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napade na predsednika zveznih rezerv (Fed) Jeroma Powella in mu zagrozil s tožbo zaradi domnevne »hude nekompetentnosti«. Osrednji očitek se tokrat ne nanaša neposredno na denarno politiko, temveč na visoke stroške prenove poslovnih prostorov zveznih rezerv, ki naj bi močno presegli prvotne finančne načrte. Trump je Powella označil za »bebc« in izrazil željo, da bi ga razrešil s položaja, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z nihanji na trgih in naraščajočim številom stečajev. Powell se je na obtožbe odzval s pojasnilom, da je bil projekt prenove odobren že leta 2017 in da so bili vsi postopki redno revidirani. Gre za nadaljevanje dolgotrajnega spora med Belo hišo in neodvisno centralno banko, pri čemer Trump poskuša izvajati pritisk na vodstvo Feda v času, ko trgi negativno reagirajo na gospodarske kazalnike. Kljub predsednikovim grožnjam pravni strokovnjaki opozarjajo na visoko stopnjo neodvisnosti centralne banke, kar predsedniku otežuje tako neposredno razrešitev kot tudi vložitev utemeljene tožbe zaradi upravnih odločitev institucije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu ponovno zaostril retoriko proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump je izjavil, da bi Powella najraje odpustil in ga pozval k odstopu, hkrati pa je zagrozil z vložitvijo tožbe zaradi domnevne "velike nesposobnosti", ki naj bi bila povezana s projektom prenove zgradbe centralne banke. Čeprav Trump še ni razkril imena svojega prednostnega kandidata za Powellovega naslednika, je napovedal, da bo odločitev sprejeta enkrat v januarju. Napetosti med Belo hišo in centralno banko sprožajo resne pomisleke glede neodvisnosti najpomembnejše finančne institucije v ZDA. Trump je poudaril, da ima že izbranega favorita, vendar z uradno objavo ne hititi, saj ima do konca Powellovega mandata maja 2026 še dovolj časa. Kritiki opozarjajo, da bi neposreden politični pritisk na Fed lahko destabiliziral finančne trge in spodkopal zaupanje v ameriško denarno politiko.

Leto 2025 je za ključna svetovna gospodarstva predstavljalo obdobje preizkušenj, ki so jih zaznamovali trgovinski konflikti, rastoči stroški dela in prilagajanje denarnih politik. V Združenem kraljestvu so se podjetja in gospodinjstva spopadala z enim najtežjih gospodarskih obdobij, saj so se povišani prispevki za nacionalno zavarovanje in višja minimalna plača, ki jih je uvedla kanclerka Rachel Reeves, odrazili v višjih cenah in odpuščanjih. Britanska inflacija je poleti dosegla vrh pri 3,8 odstotka, pri čemer so k rasti cen hrane in pijače dodatno prispevale nove dajatve na embalažo ter trgovinska vojna pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko se je Zahod spopadal s pritiski, je Indija v letu 2025 ohranila razmeroma stabilno raven cen znotraj ciljnega območja centralne banke. K ugodnim razmeram v državi sta prispevala znižanje davka na blago in storitve (GST) za približno 400 izdelkov ter upad cen hrane. Indijske oblasti za leto 2026 načrtujejo revizijo metodologije indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) in mandata denarne politike. V Združenih državah Amerike so se zvezne rezerve (Fed) odzvale s tremi znižanji obrestnih mer v letu 2025, razprave za leto 2026 pa nakazujejo na previdno nadaljevanje trenda zniževanja, čeprav mnenja znotraj odbora FOMC ostajajo deljena.

Kitajski juan je na celinskem trgu v ponedeljek prvič po maju 2023 presegel psihološko mejo sedmih juanov za ameriški dolar in dosegel vrednost 6,996 CNY za dolar. Rast vrednosti kitajske valute se je najprej začela na tujih trgih med božičnimi prazniki, nato pa se je v ponedeljek razširila še na domači kitajski trg. Premik predstavlja najvišjo raven juana v zadnjih dveh letih, kar odraža močan pritisk na krepitev kitajske valute. Kitajska ljudska banka (PBoC) je na krepitev valute odgovorila s poskusom umirjanja trga. Uradni srednji tečaj so določili pri 7,0348, kar je 17 bazičnih točk nižje kot prejšnji dan, s čimer so končali petdnevno obdobje rasti srednjega tečaja. Kitajski državni mediji so ob tem opozorili vlagatelje, naj ne stavijo na enostransko gibanje tečaja, saj razlika v obrestnih merah med ameriškim dolarjem in juanom ostaja velika, kar bi lahko dolgoročno omejilo privlačnost kitajske valute. Po poročanju agencije Reuters so velike državne banke na trgu že posredovale, da bi upočasnile prehitro rast vrednosti juana.

Tajvanska borza je sledila negativnemu trendu ameriških indeksov, pri čemer je delnica TSMC padla. Kljub temu je tajvanski delniški trg dosegel rekordne vrednosti, pri čemer je indeks presegel 28.810 točk, delnice 0050 pa so se okrepile. Vlagatelji so pozorni na objavo zapisnika zadnjega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed).

V Argentini so ob koncu leta 2025 zabeležili stabilne tečaje ameriškega dolarja, pri čemer se je uradni prodajni tečaj v banki Banco Nación ustalil pri 1.475 pesosih, nakupni pa pri 1.425 pesosih. Na vzporednem trgu so finančni analitiki pozorno spremljali gibanje t. i. modrega dolarja (dolar blue), ki predstavlja ključni kazalnik realnega stanja na neformalnem deviznem trgu. Poleg uradnega in neformalnega tečaja so se vlagatelji osredotočali tudi na vrednosti finančnih instrumentov MEP in CCL (Contado con Liquidación), ki omogočajo pretvorbo valut preko vrednostnih papirjev. Glede na podatke z dne 30. decembra 2025 se je povprečni medbančni tečaj v Urugvaju gibal okoli 39,14 pesosa, medtem ko so v Argentini spremljali tudi vrednosti t. i. kripto dolarja. Ta stabilnost ob koncu leta sledi dolgemu obdobju nihanj v latinskoameriških gospodarstvih, kjer so države, kot sta Venezuela in Peru, skozi celotno leto beležile precejšnjo odvisnost od gibanja ameriške valute. Kljub inflacijskim pritiskom, ki so zaznamovali letošnje leto, so argentinske oblasti uspele preprečiti večje pretrese na uradnem deviznem trgu v zadnjih dneh decembra.

Vietnamska vlada je izdala nov odlok št. 340/2025/ND-CP, s katerim uvaja strožje upravne sankcije na področju denarnega in bančnega sektorja. Novi predpisi, ki bodo začeli veljati 9. februarja 2026, so usmerjeni predvsem v omejevanje špekulativnih dejavnosti na trgu zlata in tujih valut. Namen ukrepa je izboljšanje skladnosti s predpisi in stabilizacija domačega finančnega trga. Predsednik vlade je ob tem zahteval podrobno poročilo o trenutnih razmerah na trgih valut, zlata in delnic, vključno s predlogi rešitev za njihovo učinkovitejše upravljanje. Poostren nadzor prihaja v času, ko si vietnamski regulatorji prizadevajo za večjo preglednost finančnih tokov in preprečevanje nenadzorovanih nihanj, ki bi lahko ogrozila nacionalno gospodarsko stabilnost.